LUKɄS 12

1 Es waanʉ niꞌigʉ ja̱ꞌa̱y jyantsyñaymyujkʉdʉ kana̱k mil es jyantsyñayꞌadijmujkʉnʉdʉ es ñaydyuktaꞌanʉnʉdʉ. Es ja Jesús tꞌanma̱a̱y jawyiin ja ꞌyʉxpʉjkpʉty:

—Naygywentʉꞌátʉdʉ miidsʉty es kʉdiibʉ mnaydyukꞌyaꞌꞌaxʉʉgʉdʉt mʉt ja fariseeʉdyʉ lyevaduurʉ, diꞌibʉ ꞌyandijpy ja wyinma̱ꞌa̱ñ éxtʉmʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ nayꞌandíjʉdʉp jyikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt. 2 Tʉgekyʉ diꞌibʉ ijtp yuꞌutsy tyam, óknʉm yajpa̱a̱dʉt. 3 Es diꞌibʉ tʉ xykyajxy ayuꞌudsyʉ koots, yajnija̱ꞌa̱dyaapy xʉʉñ ma̱ nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty.

Pʉ́n yajtsʉꞌʉgʉp

4 ’Miits mʉguꞌuktʉjkʉty, tyam nꞌanʉʉmʉdʉ ko kyaj xytsyʉꞌʉgʉdʉt diꞌibʉ niniꞌx yaꞌeꞌkypy es óknʉm kyaj mba̱a̱t ti tnakytyúñ. 5 Nꞌanʉʉmʉdʉ diꞌibʉ mdsʉꞌʉgʉdʉp: tsʉꞌʉgʉdʉ Dios diꞌibʉ ko tʉ tpʉjkʉ ja ja̱ꞌa̱yʉ jyikyꞌa̱jtʉn, myʉda̱jtp ja kutujkʉn es pyʉjta̱ꞌa̱gʉt ma̱ ja ayoodákn. Tʉyꞌa̱jtʉn, tsʉꞌʉgʉdʉ yʉꞌʉ.

6 ’Tyoꞌktʉp ja ja̱ꞌa̱y mʉgoxk ja joonuꞌunk mʉt majtskʉ meeñuꞌunk, ¿kʉdii? Es ja Dios kyaj tja̱ꞌa̱ydyʉgóy ni tuꞌuk yʉ taadʉty. 7 Katʉ miits mdsʉꞌʉgʉdʉ. Dios niꞌigʉ miits mdsókʉdʉ kʉdiinʉm mayʉ joonuꞌungʉty. Pes extʉ mwa̱a̱y Dios yaꞌijtypy madsyoy.

Pʉ́nʉty ja Jesús ꞌyʉxka̱jptʉp mayjyaꞌayóty

8 ’Es nꞌanʉʉmʉdʉ ko nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉts xyꞌaxá̱jʉp éxtʉmʉ wyindsʉnʉn ya̱ mayjyaꞌayóty, ʉjts, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nandʉꞌʉnʉts nꞌaxa̱jʉ yʉꞌʉjʉty ma̱ ja Dios ꞌyity mʉt ja ꞌyanklʉs. 9 Es diꞌibʉts kyaj xyꞌaxa̱jʉ mayjyaꞌayóty ya̱ naxwiiñ, ʉj kyajts nꞌaxa̱jʉ nandʉꞌʉn ma̱ ja Dios ꞌyity mʉt ja ꞌyánklʉsʉty. 10 Es oytyim pʉ́nʉty diꞌibʉts ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, xykya̱jxpátp axʉʉk, mba̱a̱t yʉꞌʉ yajmeꞌxy. Per diꞌibʉ myʉꞌꞌʉdʉgeepy myʉga̱jxtʉgeepy ja Espíritʉ Santʉ, yʉꞌʉ mʉt ñaybyekytyʉ́kʉdʉt es ni na̱ꞌa̱ Dios kyapojpʉmaꞌxʉdʉt.

11 ’Es ko ja ja̱ꞌa̱yʉty myajnʉjxʉdʉt ma̱ ja teedyʉty, o ma̱ ja justísʉty, o ma̱ ja diꞌibʉ niꞌigʉ myʉ́jʉty ja kyutujkʉn, katʉ mnaydyukjotmaydyúñʉty wiꞌix mꞌadsówʉt o wiꞌix mjʉna̱ꞌa̱nʉt, 12 jaꞌa ko yʉ Espíritʉ Santʉ yʉꞌʉ mmoꞌoyʉdʉp ja ayuk wiꞌix mjʉna̱ꞌa̱nʉt.

Kudsʉꞌʉgʉ ja mʉkja̱ꞌa̱yꞌát

13 Net tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y tꞌanma̱a̱y ja Jesús:

—Yaꞌʉxpʉjkpʉ, anʉʉmʉts ja nmʉgaꞌax es dyajwa̱ꞌxʉt ja kuma̱ꞌa̱ñ esʉts xymyoꞌoyʉt diꞌibʉts ʉj xypyatp.

14 Es ja Jesús ꞌyadsoojʉ:

—Mexy, ¿pʉ́nʉts ʉj tʉ xypyʉjtaꞌaky éxtʉmʉ fwezʉn o diꞌibʉ yajwa̱ꞌxʉp ja kuma̱ꞌa̱ñ?

15 Nandʉꞌʉn ja Jesús tꞌakꞌanma̱a̱ydyʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty:

—Ixtʉ es naygywentʉꞌátʉdʉ miidsʉty es katʉ xyꞌadsoktʉ ni tii, jaꞌa ko kyaj ja̱ꞌa̱y yʉꞌʉyʉ ttimtukjikyꞌaty ko mayʉ pyʉjtaꞌaky tmʉdaty.

16 Net ja Jesús tpʉjtáky tuꞌugʉ ijxpajtʉn:

—Tuꞌugʉ yedyʉjk mʉkja̱ꞌa̱y ꞌyijty. Yʉ pyʉjtaꞌaky jantsy wyindʉʉ. 17 Ta ja mʉkja̱ꞌa̱y ja wyinma̱ꞌa̱ñ dyajꞌyoꞌoy: “¿Tits ndúnʉp? Kyajts nmʉdaty ma̱ts nbʉjkʉꞌʉgʉdʉ tya̱dʉ pʉjtaꞌaky.” 18 Es dyajꞌyoꞌoy ja wyinma̱ꞌa̱ñ, ta jyʉnáñ: “Tʉts nnijawʉ tits ndúnʉp. Nꞌokꞌyajpʉdeꞌegyʉdsʉ tya̱dʉ ndsaꞌxʉts es ngójʉdʉts waanʉ mʉj. Es jápʉts nbʉjkʉꞌkta̱ꞌa̱yʉt tʉgekyʉ diꞌibʉts tyam tʉ nyajpʉdeꞌeky es tʉgekyʉ diꞌibʉts nmʉda̱jtypy. 19 Nétʉts nnayꞌanʉʉmʉdʉt: Mmʉda̱jtypy may pʉjkeꞌeky diꞌibʉ myajtúnʉp kana̱k jʉmʉjt. Poꞌx. Kay uuk. Jotkujkꞌát.” 20 Perʉ Dios ꞌyanma̱a̱yʉ: “¡Winma̱ꞌa̱ñdyúk! Tya̱dʉ ux mꞌooga̱ꞌa̱ñ, es diꞌibʉ mmʉda̱jtypy pʉjkeꞌeky, ¿pʉ́n myʉwʉꞌʉmʉp?”

21 Es ja Jesús ꞌyakjʉnáñ:

—Es dʉꞌʉn jyátʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty nidʉgekyʉ diꞌibʉ pyʉjtaꞌaky ñipʉjkpajttʉp kyʉꞌʉm oyꞌa̱jtʉngyʉjxm, per kyaj tnipʉjkpáttʉ ja oyꞌa̱jtʉn ma̱ Dios.

22 Oknʉm ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja ꞌyʉxpʉjkpʉty:

—Pa̱a̱ty nꞌanʉʉmʉdʉ miidsʉty, katʉ xywyinmaydyʉ diꞌibʉ mjʉꞌxtʉp es diꞌibʉ mwitꞌáttʉp. 23 Pes mʉt yʉꞌʉyʉ yʉ mjikyꞌa̱jtʉn es yʉ mniniꞌx diꞌibʉ Dios tʉ mdukmayꞌátyʉty, yʉꞌʉ dʉꞌʉn niꞌigʉ oy kʉdiinʉm ja mjeꞌxy mbeky esʉ mwit mnijam. 24 Ixtʉ jeeky. Kyaj ñiꞌiptʉ es kyaj tsyiktʉ es kyaj tmʉdattʉ tsyaꞌx es wiꞌix ja Dios myoꞌoyʉty ja jyeꞌxy. ¡Es miidsʉty niꞌigʉ mjantsyyajtsóktʉ kʉdiinʉmʉ jeegyʉty! 25 Ni pʉ́n miidsʉty mba̱a̱t kyaj ñayyajjikyꞌátyʉty waanʉ jeky, oy mʉk mjanayjyotmaydyuunʉbʉ. 26 Es pʉn kyaj mba̱a̱t xytyundʉ tadʉ diꞌibʉ waanʉ, ¿ti ko mnayjyotmaydyúnʉdʉ mʉt ja wiinkpʉ?

27 ’Ixtʉ wiꞌix yoñ ja pʉjy. Kyaj tyundʉ es kyaj tya̱ꞌa̱ktʉ. Per nꞌanʉʉmʉ ko ni ja rey Salomonk mʉt tʉgekyʉ tsyujꞌa̱jtʉn, kyaj dyʉꞌʉnʉty éxtʉm yʉꞌʉ. 28 Es pʉnʉ Dios yajpijpy yʉ pʉjy diꞌibʉ piꞌtsp pojʉn es jakumbom yajnoꞌknʉ, ¿ti ko kyaj xymyʉbʉktʉ es ʉdsa̱jtʉm yʉꞌʉ xywyítxʉm? ¿Ti ko miidsʉty jeꞌeyʉ waanʉ xymyʉbʉktʉ? 29 Katʉ mjotmayꞌooktʉ es katʉ xyꞌʉxta̱ꞌa̱ydyʉ ti mjʉꞌxtʉp es ti mꞌuuktʉp. 30 Tʉyꞌa̱jtʉn ko yʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ kyaj tmʉdúñ ja Dios, yʉꞌʉyʉ sitʉy naydyukjotmaydyuunʉp tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ. Per miidsʉty katʉ dʉꞌʉn xytyundʉ, jaꞌa ko Dios Teety yʉꞌʉ mDeetyꞌa̱jttʉp es yʉꞌʉ ñija̱ꞌa̱p ko mdʉgoyꞌa̱jtxʉbʉ tya̱a̱dʉ. 31 Naydyukjotmaydyúnʉdʉ miidsʉty es mjikyꞌáttʉt éxtʉm ja Dios dyajkutíky, es net yʉꞌʉ mmoꞌoyʉdʉt tʉgekyʉ diꞌibʉ mdʉgoyꞌa̱jtxʉp.

32 ’Katʉ mdsʉꞌʉgʉdʉ. Ʉjts miits ngwentʉꞌáttʉp éxtʉm ja borreegʉ kwentʉꞌa̱jtpʉ tkwentʉꞌaty ja byorreegʉ. Nandʉꞌʉn yʉ Dios Teety ꞌyoyjya̱ꞌa̱p es myajnʉjxʉdʉt ma̱ yʉꞌʉ yajkutíky.

Pʉjkʉꞌʉktʉ ja mꞌoyꞌa̱jtʉn tsa̱jpótm

33 ’Tooktʉ diꞌibʉ mmʉda̱jttʉp, es moꞌoydyʉ diꞌibʉ tʉgoyꞌa̱jtxʉp; tukjottʉgoydyʉ abʉjkʉn diꞌibʉ ni wiꞌix kyajátʉt, ja oyꞌa̱jtʉn jam tsa̱jpótm, ma̱ kyaj tyʉ́kʉt ja maꞌtspʉ es ni tii diꞌibʉ yajwindʉgóyʉp. 34 Mʉt ko ma̱ xymyʉdaty pʉjkeꞌeky yʉ mꞌoyꞌa̱jtʉn, nan japʉ mjot mwinma̱ꞌa̱ñ ꞌyity.

35 ’Nayjyʉjpꞌíxʉdʉ mʉt ja mlamprʉ es xyajtóyʉt. 36 Dʉꞌʉn éxtʉmʉ poꞌoduumbʉ diꞌibʉ ꞌyawijxypy yʉ wyindsʉ́n ko jyʉmbítʉt ma̱ tʉ ꞌyotsy pʉjkpʉ nigaabyʉ, es netyʉ dyaꞌꞌawa̱ꞌa̱dsʉt ja tʉjk a̱a̱ ko kyuga̱jxʉt. 37 Jotkujk yʉ poꞌoduumbʉ diꞌibʉ ja wyindsʉ́n pátʉp wijy ko jya̱ꞌtʉt. Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko ja wyindsʉ́n dyajnaxwaadsʉt ma̱ ja meesʉ es twingʉꞌʉyʉt es dyajkáyʉt. 38 Es oy jya̱ꞌtʉt tsuꞌpʉn, o kajamóñʉm es yajpa̱a̱dʉt wijy, jotkujkʉ tadʉ poꞌoduumbʉ. 39 Es mnija̱ꞌa̱dʉp miidsʉty kooxyʉp yʉ kudʉjk tnijawʉ ti oorʉ jya̱ꞌtʉt yʉ maꞌtspʉ, nétxyʉp ꞌyity wijy es kyajxyʉp ja toombʉ tyʉkʉ. 40 Miidsʉty nandʉꞌʉn nayjyʉjpꞌíxʉdʉ, jaꞌa ko kyaj xyñijáwʉdʉ na̱ꞌa̱ ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ, nja̱ꞌtʉdʉts.

Oydyuumbʉ es diꞌibʉ kyaj

41 Net ja Peedrʉ dyajtʉʉy:

—Windsʉ́n, ¿ti tʉ xypyʉjtaꞌagyʉ tya̱dʉ ijxpajtʉn jeꞌeyʉ mʉt ʉʉdsʉty, o mʉt nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱y?

42 Es ja Jesús jyʉnáñ:

—Nꞌokpʉjtákʉm tuꞌugʉ kudʉjk tmʉdaty tuꞌugʉ tyuumbʉ diꞌibʉ kuwijy es tyiimpy ti wyindsʉ́n tsyejpy. Ta ttukmʉnikaagʉ ja tyʉjk es dyajkáy dyajꞌuugʉt ja poꞌoduumbʉty diꞌibʉ jam. 43 Jotkujk ja tuumbʉ ko ja wyindsʉ́n jya̱ꞌtʉt es pya̱a̱dʉdʉt tkuydyúñ diꞌibʉ tʉ yajtuknipéky. 44 Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko yʉ windsʉ́n ttuknipʉ́kʉdʉp tʉgekyʉ diꞌibʉ myʉda̱jtypy. 45 Per pʉnʉ tadʉ poꞌoduumbʉ jotjʉna̱a̱mp: “Yʉ nwindsʉ́nʉts kyaj tsyojkja̱ꞌta̱ꞌa̱ñ”, es net axʉʉk ttuuñ ja wiinkpʉty ja poꞌoduumbʉ, es yʉꞌʉ jeꞌeyʉ kyaay ꞌyuknʉ es myúkʉnʉ. 46 Ko ja wyindsʉ́n jya̱ꞌtʉt ja oorʉ ma̱ yʉꞌʉ kyaj tjʉjpꞌíxy, net tyukkumʉdówʉdʉt jantsy mʉk es yajpʉjta̱ꞌa̱gʉt ma̱ ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ kyaj tkuydyundʉ ꞌyayuk.

47 ’Jaꞌa ko yʉ poꞌoduumbʉ diꞌibʉ ñija̱ꞌa̱p wiꞌix yʉ wyindsʉ́n tjatseky es kyaj dʉꞌʉn tkuydyúñ es kyaj tmʉmʉdoy, nandʉꞌʉn yajtukkumʉdówʉt mʉj. 48 Per ja poꞌoduumbʉ diꞌibʉ kyaj tnijawʉ wiꞌix ttseky ja wyindsʉ́n es ttuñ diꞌibʉ nitʉjkʉp ja tʉydyuꞌunʉn, jeꞌeyʉ waanʉ yajtukkumʉdówʉt. Jaꞌa ko diꞌibʉ wyindsʉ́n tʉ myoꞌoyʉty yʉ kyutujkʉn, yʉꞌʉ anaꞌamʉdʉp mʉk ja wyindsʉ́n, es diꞌibʉ niꞌigʉ yʉ kyutujkʉn tʉ myoꞌoyʉty yʉ wyindsʉ́n, nan niꞌigʉ ꞌyanaꞌamʉdʉt.

Jesuskyʉjxmʉ ja̱ꞌa̱y yajtsiptʉ́kʉdʉ

49 ’Tʉts nmiñ naxwiiñ es nyajmíñʉts ja jʉʉn. Es njantsytsyékyʉts esxyʉp tyam tyoy. 50 Koonʉmts nꞌayówʉdʉts, es njotmayꞌoogʉdʉts extʉ ko yajkuydyúnʉt. 51 ¿Tii mjʉnándʉp miidsʉty kots ʉj tʉ nmʉmíñ yʉ jotkujkꞌa̱jtʉn ya̱ naxwiiñ? ¡Kyaj dyʉꞌʉnʉty! Jeꞌeyʉ jotmay nyajmiiñʉts. 52 Tyam ñaywya̱ꞌxa̱ꞌa̱nʉdʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ nimʉgoxk ijttʉp ma̱ tuꞌugʉ tʉjk. Nidʉgʉʉk tmʉdsipꞌaty ja nimajtskpʉ, es ja nimajtskpʉ tmʉdsipꞌaty nidʉgʉʉkpʉ. 53 Ja teety ttukꞌakꞌaty ja mya̱a̱nk, es ja ma̱a̱nk ttukꞌakꞌaty ja tyeety; es ja ta̱a̱k ttukꞌakꞌaty ja ñʉʉx, es ja nʉʉx ttukꞌakꞌaty ja tya̱a̱k; es ja xekxy naydyukꞌakꞌa̱jtʉdʉp ak jaꞌajʉty.

54 Jesús nandʉꞌʉn tꞌanma̱a̱y ja ja̱ꞌa̱y:

—Ko miits xyꞌixtʉ yʉ yaak pyʉdeꞌeky ma̱ xʉʉ tsyiꞌity, net mjʉna̱ꞌa̱ndʉ: “Tuꞌuja̱a̱mp”, es net tyuꞌuy. 55 Es ko jyʉmbojy, net mjʉna̱ꞌa̱ndʉ ko ꞌyana̱ꞌa̱ñ, es net ꞌyañ. 56 Miidsʉty diꞌibʉ nayꞌandíjʉdʉp es jyikyꞌattʉ tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt, mnija̱ꞌa̱dʉp wiꞌix jyata̱ꞌa̱ñ ko pyojy es ko yaak pyʉdeꞌeky, ¿ti ko xykyanijáwʉdʉ diꞌibʉ Dios tyiimpy tyam ma̱ miidsʉty? 57 ¿Es ti ko miidsʉty kʉꞌʉm xykyapayoꞌoydyʉ éxtʉm pyaadyʉty?

58 ’Ko pʉ́n mniꞌʉʉnʉdʉt es mnʉjxtʉ nimajtsk ma̱ ja kuduunk, nik oy ko mʉt mnayyaꞌóyʉdʉt tuꞌam, kʉdiibʉ mnaymyʉnʉjxʉdʉt ma̱ fwezʉn, jaꞌa ko yʉ fwez mgʉyákʉdʉp ma̱ polʉsiiʉ, es mbʉjta̱ꞌa̱gʉdʉt pujxndʉgóty. 59 Nꞌanʉʉmʉts mij, ko jap mdʉ́kʉt, nétnʉm mbʉdsʉ́mʉt koonʉm xykyʉbajtta̱ꞌa̱yʉt tʉgekyʉ.

<- LUKɄS 11 LUKɄS 13 ->